Pravzaprav je rast bakterij ena najresnejših posledic dolgotrajnega nemenjanja vode. Temperatura v bazenu je običajno med 30 in 38 °C, kar je idealno okolje za rast večine bakterij.

1. Bistveno močnejši, oster vonj po kloru 2. Suha, pekoča ali srbeča koža po kopanju 3. Pekoč občutek in solzenje oči med namakanjem 4. Rahla motnost ali plavajoči delci v vodi 5. Rahla razbarvanje ali korozija na šobi, pokrovu ali celo kovinskih armaturah masažne kadi masažnega bazena 6. Znatno povečana površinska pena

Epsomova sol je anorganska sol, sestavljena iz magnezija (Mg²⁺) in sulfata (SO₄²⁻). Čeprav je Epsomova sol varna za kopanje, morda ni varna za kovinske komponente, šobe, črpalke, grelnike in cevne sisteme v zunanji masažni kadi.

Jacuzzi kadi se osredotočajo predvsem na "sprostitev telesa in lajšanje stresa". Po drugi strani pa imajo plavalne masažne kadi bolj celovito filozofijo oblikovanja. Ne ponujajo le hidromasažnih funkcij, podobnih jacuzzi kadem, temveč tudi "vadbo plavanja pri konstantni temperaturi".

»Prekomerni sunki« v masažni kadi se običajno nanašajo na vodo, ki je izpostavljena pretirano močnim, pogostim ali neenakomernim dinamičnim silam. Ti sunki motijo ​​stabilnost vode, zaradi česar se suspendirane trdne snovi in ​​kemični delci ponovno razpršijo, kar lahko vodi v motnost.

Vodni curki v masažni kadi so precej močni in globoko stimulirajo mišično tkivo. Ta visokotlačni vodni tok spodbuja prekrvavitev, če pa lokalna stimulacija traja predolgo, lahko povzroči začasno krčenje mišic, zaradi česar se površina mišic rahlo napne. To je nevrološki refleks, ne pa prava mišična okorelost.